Khan el-Khalili

Bab al-Ghuri, vrata v Khan el-Khalili.

Khan el-Khalili (arabsko خان الخليلي) je velik suk v zgodovinskem središču islamskega Kaira. Trgovsko okrožje je ena od glavnih zanimivosti Kaira za turiste in Egipčane.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Bab al-Badistan, vhod v Khan el-Khalili.

Kraj Khan el-Khalili je bil prvotno mesto mavzoleja, znanega kot turbat az-za'faraan (grobnica) [1], ki je bil pokopališče kalifov Fatimidov [2][3]. Mavzolej je bil del kompleksa fatimidske velike vzhodne palače, ki jo je leta 970 začel Gawhar al-Siqilli, general, ki je osvojil Egipt za dinastijo Fatimidov in je istega leta ustanovil Kairo.

V času Sultana Barquqa, prvega čerkeškega mameluškega sultana v poznem 14. stoletju, je Egipt močno prizadela črna smrt, vendar je bil še naprej središče velike gospodarske dejavnosti, z mnogimi trgovinami in v tem času še vedno gradijo verske stavbe. V času Barquqove prve vladavine (1382-1389) je njegov mojster konjar (ali amir akhur), Jaharkas al-Khalili, porušil fatimidsko pokopališče, da bi postavil velik karavanseraj (خان khan – 'han' -v arabščini zgradba, kjer se lahko trguje in prebivajo trgovci) v osrčju mesta [4]. Po poročanju je odstranil kosti kraljeve družine Fatimidov, ki jih je vrgel v gore hribe vzhodno od mesta.

Han se nahaja blizu Al-Azharja in na območju, znanem kot Bayn al-Qasrayn, sredi najpomembnejšega območja gospodarske dejavnosti v Kairu. Ta gospodarska in poslovna cona je bila razširjena vzdolž glavne osi sever-jug, qasaba (zdaj znana kot ulica al-Mu'izz) in je bila tudi privilegirana lokacija številnih monumentalnih verskih kompleksov, zgrajenih v celotnem obdobju Mamelukov in naprej. Kasneje so sultani v bližini zgradili tudi komercialne objekte, kot so wikala (druga beseda za karavanseraj) sultana Qaytbaya in wikala sultana al-Ghurija. Do poznega 15. stoletja je okrožje okoli Khan el-Khalilija postalo tudi glavno središče zunanje trgovine, vključno s prodajo sužnjev in dragih kamnov. [5]

Vrata in ostanki Wikala al-Qutn, ki jih je zgradil sultan al-Ghuri leta 1511.

V začetku 16. stoletja je sultan al-Ghuri, zadnji mogočen egiptovski mameluški sultan (1501-1516), spremenil postavitev celotnega okrožja z veliko kampanjo rušenja in nove gradnje. Poleg izgradnje lastnega verskega in pogrebnega kompleksa ter velikega wikala, je porušil prvotni han, ki ga je zgradil al-Khalili in ga leta 1511 zgradil kot komercialni kompleks z monumentalnimi vhodi in ulicami v pravokotnem mrežnem tlorisu. Ta vrsta kompleksa je spominjala na to, kar je bilo v drugih mestih pogosto znano kot qaysariyya (tudi bezistan v turščini), centralni bazar, kjer se je prodajalo najbolj dragoceno blago, ki je pogosto imelo pokrite ulice in je bilo zaščiteno z zaklenjenimi vrati ponoči. Možno je, da je posnemal podobne trgovske komplekse v glavnih osmanskih mestih v času, ko je bilo Osmansko cesarstvo največji tekmec egiptovske države Mamelukov in ko so turški trgovci v Kairu verjetno postali bolj prisotni.

Med zgradbami al-Ghuri je bil Wikala al-Qutn ('iz bombaža'). Deli te strukture so še danes vidni, vključno z okrašenimi vrati in zgornjimi nadstropji, katerih fasada je okrašena z okni z železnimi rešetkami, na katerih so bili trgovski prostori. Dvoje drugih monumentalnih vrat, Bab al-Badistan in Bab al-Ghuri, so prav tako iz tistega časa in stojijo še danes.

Od vladavine al-Ghurija naprej se je okrožje povezalo s turškimi trgovci, v turškem obdobju pa je bila tukaj osrednja turška skupnost v Kairu.

Danes[uredi | uredi kodo]

Trgovina s starinskimi lučmi v Khan el-Khalili

Khan el-Khalili danes večinoma zasedajo egiptovski namesto tujih trgovcev in prodajalcev, vendar so močno usmerjeni k turistom. Trgovine običajno prodajajo spominke, starine in nakit, vendar številne tradicionalne delavnice še naprej delujejo v okolici; na primer zlatarji so še vedno pomembni za domačine.[6]

Poleg trgovin je na voljo več kavarn (مقهى maqha), restavracij in uličnih prodajalcev. Kavarne so na splošno majhne in precej tradicionalne, strežejo arabsko kavo in po navadi ponujajo vodno pipo (shisha). Ena najstarejših in najbolj znanih kavarn je Fishawi, ustanovljen leta 1773.

Al-Hussein mošeja je blizu Khan el-Khalilija, univerza Al-Azhar in njena mošeja pa sta v bližini.

V literaturi[uredi | uredi kodo]

Roman Naguiba Mahfouza Midaq Alley (1947) je postavljen v ulico v Khan el-Khalili.

Ključni dogodki romana Neila Stephensona The Confusion (2004), ki je druga knjiga serije The Baroque Cycle, so postavljeni v karavanseraj v Khan el-Khalili.

Teroristični napad[uredi | uredi kodo]

Trg je bil tarča terorizma med napadi v Kairu aprila 2005. Samomorilski napadalec na trgu je 7. aprila ubil 21 ljudi (enajst Egipčanov, dva francoska turista, enega Američana in sedem tujcev neznanega izvora). To je bil prvi napad v seriji; ta napad je odvrnil turiste od Egipta na splošno in zlasti iz Khan el-Khalilija za nekaj časa.

Trg je bil ponovno tarča terorizma 22. februarja 2009. V tem napadu je 17-letno francosko dekle umrlo, 22 ljudi pa je bilo ranjenih.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Lev, Y. 2001. "Aspects of the Egyptian Society in the Fatimid Period". In Vermeulen, Urbain & J. van Steenbergen (eds.). Egypt and Syria in the Fatimid, Ayyubid, and Mamluk Eras III: Proceedings of the 6th, 7th and 8th International Colloquium Organized at the Katholieke Universiteit Leuven in May 1997, 1998, and 1999. Peeters Publishers. p. 20.
  2. Discover Islamic Art
  3. Raymond, André. 1993. Le Caire. Fayard.
  4. Williams, Caroline. 2008 (6th ed.). Islamic Monuments in Cairo: The Practical Guide. Cairo: American University in Cairo Press.
  5. Behrens-Abouseif, Doris. 2007. Cairo of the Mamluks: A History of Architecture and its Culture. Cairo: The American University in Cairo Press.
  6. O'Neill, Zora et al. 2012. Lonely Planet: Egypt (11th edition).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]